TESNOBA
"Tisti, ki je bil vedno usmerjen navzven in je mislil, da lahko srečo najde zunaj sebe in v svetu, se je naposled moral obrniti vase in spoznati, da je izvir in bistvo sreče znotraj njega samega."
(Kierkegaard)
Podobno kot osamljenost, je tudi tesnoba človekovo univerzalno doživljanje in ne moremo se ji izogniti. Služi nam kot signal, da se ustavimo in se vprašamo, kaj se dogaja. Lahko jo doživljamo situacijsko in je vezana na dogodek (npr. javno nastopanje, izpit, srečanje z nekom, itd. ) in po dogodku tudi izgine. Lahko pa ostaja z nami, čeprav se zdi, da nas nič ne ovira in da nam nič ne manjka. Takrat se moramo vprašati: Kaj se dogaja? Kako živim? Kako je v službi, kako je doma, kaj si želim od sebe in življenja? Kako sem v odnosih? Kaj me zares veseli? Táko poglabljanje vase lahko navda z občutki svobode in odgovornosti, da lahko življenje živimo kot ga hočemo, lahko pa vodi do občutkov nemoči, nesmisla, odtujenosti in strahu pred minevanjem in smrtjo.
KAKO PSIHOANALITIČNI PSIHOTERAPEVT RAZUME TESNOBO
Tesnoba je vhodna točka za raziskovanje samega sebe, lastnih bojazni, želja ali pričakovanj, ki jih oseba goji do sebe in drugih. Psihoterapevt ustvarja varen prostor kjer oseba lahko nemoteno raziskuje svoje strahove in prihaja do uvidov do katerih prej ni imela dostopa. Tedaj se pokažejo vzroki za tesnobo, vidi širšo sliko in se na ta način bolje razume in sprosti emocije. Skozi proces in čas se oseba lažje prepusti, manj kontrolira, manj beži, se manj umika od ljudi ter postane močnejša in bolj prilagodljiva na situacije. Razlogov za tesnobo je zares veliko in vsak jo mora raziskati sam oziroma tako, da se obrne vase. Tesnoba je tesno povezana s strahom pred prihodnostjo, pretirano skrbjo, s pomanjkanjem kapacitet za prepoznavanje in izražanje čustev in z občutkom, da nas nihče ne razume oz se ne zna na nas sočutno in z razumevanjem odzvati. Lahko je povezana z potlačeno depresijo, kroničnimi oz psihosomatskimi obolenji.