TESNOBA
"Tisti, ki je bil vedno usmerjen navzven in je mislil, da lahko srečo najde zunaj sebe in v svetu, se je naposled moral obrniti vase in spoznati, da je izvir in bistvo sreče znotraj njega samega."
(Kierkegaard)
Podobno kot osamljenost, je tudi tesnoba človekovo univerzalno doživljanje in ne moremo se ji izogniti. Služi nam kot signal, da pogledamo okrog sebe in se vprašamo, kaj se dogaja. Lahko jo doživljamo situacijsko in je vezana na dogodek (npr. javno nastopanje, izpit, itd. ) in po dogodku tudi izgine. Lahko pa ostaja z nami, čeprav se zdi, da nas nič ne ovira in da nam nič ne manjka. Takrat se je dobro vprašati: Kaj se dogaja? Kako živim, kako je v službi, kako je doma, kaj si želim od sebe in življenja? Kako sem v odnosih? Kaj me zares veseli? Táko poglabljanje vase lahko navda z občutki svobode in odgovornosti, da lahko življenje živimo kot ga hočemo, lahko pa vodi do občutkov nemoči, nesmisla, odtujenosti in strahu pred minevanjem in smrtjo.
KAKO PSIHOANALITIK RAZUME TESNOBO?
Tesnoba je vhodna točka za raziskovanje samega sebe, lastnih bojazni, želja ali pričakovanj, ki jih oseba goji do sebe in drugih. Psihoanalitik ustvarja varen prostor kjer se oseba lahko nemoteno raziskuje in prihaja do uvidov do katerih prej ni imela dostopa. Vidi širšo sliko in se na ta način bolje razume ter pride v globlji stik s sabo. Tako se lažje sooča s strahovi, ki se jih je morala prej izogibati. Skozi proces in čas se oseba lažje prepusti, manj kontrolira, manj beži ter je bolj pomirjena in v skladu s svojimi željami, potrebami in sposobnostmi. Na ta način si je potem lažje urediti življenje tako, da je le to občutiti bolj mirno, dovolj okej in bolj zadovoljno.