DEPRESIJA
"Živeti za tisto, kar je dobro in zapustiti tisto, kar je slabo, je umetnost življenja."
(Jung)
.
RAZLIKA MED ŽALOSTJO IN DEPRESIJO
Žalost vsi doživljamo in je nujno potrebno čustvo. Čutimo jo npr. ob izgubi bližnje osebe, ob ločitvi ali pa ob kakšni drugi za nas stresni situaciji. Če si dovolimo čutiti žalost, bolečino, potem se bomo z izgubo lažje soočili in jo od-žalovali. Žalovanje od nas zahteva, da znamo stvari sprejeti take kot so, se z njimi soočiti in jih tudi pustiti za sabo oz od-pustiti. Zato je žalovanje nujen proces, če želimo iti naprej, če se želimo od-ločiti spet za življenje. Solze sperejo bolečino, ta sčasoma popusti, žalost in potrtost mineta, energija in veselje prideta nazaj.
Depresija pa se razvija dalj časa in ni vezana na nek dogodek. Vse nam postane 'ravno', nezanimivo, ne najdemo več zadovoljstva v stvareh in v odnosih, ki so nas nekoč veselili, življenje postane enolično, nepomembno, celo ne vredno, da bi ga živeli. Duša in telo postaneta izčrpana. Zmanjkuje nam energije, motivacije, veselja, navdušenja. Nismo več sposobni uživati, težje se povezujemo z drugimi ljudmi in ne najdemo več smisla v življenju. Depresivni ljudje so po navadi zaprti in jezni. K depresiji so nagnjene osebe, ki jih pogosto spremlja premočan občutek krivde in sramu in imajo težave s prepoznavanjem svojih potreb in čustev. Veliko truda in energije vlagajo v ugajanje, prilagajanje in dokazovanje drugim. Nase in na svoje čutenje pa pozabljajo.
KAKO PSIHOANALITIK RAZUME DEPRESIJO?
Psihoanalitik razume depresijo kot simptom, ki je posledica globlje, relacijske, torej odnosne stiske. Varen in zaupljiv psihoterapevtski odnos posamezniku omogoča, da zna na sebe in na druge pogledati z odprtim srcem, brez pretiranega obtoževanja in sramu. Prepozna svoja močna in zakoreninjena prepričanja, ki ga kot okovi držijo v ječi. Sčasoma, tako upava, pride v stik tudi s čustvi in jih upa izrazit (npr. jeza, žalost, odpuščanje, radost). Psihoterapija je v bistvu poizkus osvoboditve življenjske energije. Freud jo je enačil z libidom, torej našo spolno slo. Druge kulture in zdravilci kot so npr. indijanski šamani, kitajska medicina, različna verstva- budizem, hinduizem, krščanstvo, itd., pa imajo za to energijo več imen; prana, chi, mana, ki, svetovni duh, itd. Kronična oziroma ponavljajoča se depresija je močno povezana s tesnobo in osamljenostjo, tako da so vzroki lahko isti oziroma prepleteni.