DEPRESIJA
"Živeti za tisto, kar je dobro in zapustiti tisto, kar je slabo, je umetnost življenja."
(Jung)
.
ŽALOST, JEZA, VESELJE, ODVISNOSTI IN DEPRA
Žalost vsi doživljamo in je nujno potrebno čustvo. Čutimo jo, ko nam je hudo, ko nas kdo prizadene. Čutimo jo npr. ob izgubi bližnjega, izgubi naklonjenosti, ljubezni pomembnega drugega. Če si dovolimo čutiti žalost in bolečino, potem znamo biti ranljivi in zaupljivi, kar pa nujno potrebujemo za zdrave odnose in ljubezen. V resnici rabimo znati izražati vso paleto čustev. Če si dovolimo čutiti jezo, bomo lahko opozorili nase, rešili težavo, se zavarovali in se pokazali. Znati izražati vsa čustva (žalost, jezo, veselje, zadrego, ponos, preplašenost, hrepenenje, itd.) je človekova sposobnost in sestavni del zdravih, pristnih in intimnih odnosov. In tudi uravnan ter pretočen živčni sistem.
Depresija (tudi melanholija) pomeni ravno to - nesposobnost od-žalovanja, hkrati pa tudi nesposobnost izražanja, torej ekspresije. Depresija pomeni v osnovi upad nas samih, naše lastne ustvarjalne energije za življenje in izguba ljubezni do samega sebe - zamera do sebe in drugih. Depresijo spremljajo prepričanja, da nismo dovolj dobri, vredni ljubezni, da smo slabi, umazani, itn. Depresija nas odmika od intimnih odnosov, to pa zato, da se zaščitimo. To pomeni, da je depresija hkrati rešitev in problem, podobno kot odvisnosti. Biti zaprt vase je podobno kot biti odvisnik. Zaščitimo se tako da bežimo, se zapiramo vase. Drugi obrazi depre so še, da pretirano ugajamo, se pretirano jezimo, živimo v svetu idej in predstav in se zanemarjamo. Postanemo lahko nepristni, neavtentični, sanjavi, arogantni, tudi fobični in panični. Vse to so obrazi in izrazi potlačene depresije.
Deloholizem, perfekcionizem in ugajanje so npr. najbolj sprejete oblike preživetvenih mehanizmov, ki ne dovolijo, da na površje prodrejo potlačeni strahovi, jeza ali želje po ljubezni.
Ni vsaka depresija globoka depresija. Meni je všeč definicija, da je depresija kontra ekspresiji. Ni depresiven samo tisti, ki obleži doma v postelji popolnoma izčrpan in brezvoljen, ampak tudi nekdo, ki je kronično potrtega duha in se težko pristno razveseli in si da duška, se navduši. Depresija je bolezen oz motnja duha. Taka oseba seveda lahko normalno funkcionira v družbi, a je čustveno le na pol prisotna z občasnimi izbruhi jeze, žalosti ali evforije. Ogromno Slovencev trpi za (blago) depresijo, pravzaprav jo imamo tako rekoč v genih. Prešeren je pisal, da nam vince v potrtih prsih up budi, vedel pa je najbrž tudi, da le za kratek čas.
Depresija je močno povezana s tesnobo in osamljenostjo in s psihosomatskimi obolenji, tako da so vzroki lahko isti oziroma prepleteni - nezdravi odnosi v otroštvu (travme), izdaje, zlorabe, odsotni starši, ki niso živeli sebe, odklopljenost od lastne poklicanosti, itn. Druge kulture in zdravilci kot so npr. indijanski šamani, yogisti, kitajska medicina, različna verstva nas v resnici nagovarajo, kako ohranjati oz priti do višjega duha oziroma višje vibracije bolj moderno. Življenjska energija ima več imen: prana, chi, mana, kundalini, itd. Znak, da nekdo ni depresiven je zagotovo njegovo stanje duha in delovanja, ki kaže na sposobnost se navduševati, igrati, smejati, ustvarjati in predvsem biti tudi ranljiv in znati biti pri miru.