PSIHOANALITIČNA PSIHOTERAPIJA

Bistvo oziroma temelj vsakega psihoanalitičnega zdravljenja pomeni ozavečanje nezavednega. Na ta način postopoma in sistematično sproščamo ujeto energijo (v čustvih, miselnih prepričanjih in v telesni napetosti), ki nam jo primanjkuje za dejavno spremembo na bolje. Nezavedno se kaže skozi proste asociacije (nefokusirano pripovedovanje kjer se spontano odpirajo različne teme), skozi telesno govorico, sanje, spomine, jezikovne spodrsljaje in moteče simptome.

Ko se oseba čuti sprejeto, bo vse povedala in pokazala. V tem procesu analizirani pokaže tudi svoje zidove in druge obrambe s katerimi se ščiti, da ne bi prišlo spet do nepravega odziva in nerazumevanja s strani druge osebe - tudi psihoterapevta. Tako analizirani nehote ustvarja prenos na terapevta, ki spominja na pretekle odnose, ki so bili slabi, se pravi ne dovolj dobri, ljubeči in varni. To se zgodi popolnoma nezavedno in na prenos se ne da biti pripravljen. Te prenose psihoterapevt interpretira vseskozi proces psihoanalitične psihoterapije. Gre za čustveno zahteven proces v katerem je moč predelati psihično travmo in opustiti obrambno držo oz vzorce (npr. nezaupljivost, ogroženost, preganjavico, pretirano odvisnost in nesamostojnost, pretirano ugajanje, nedorasel odnos do zahtev realnosti sveta, itd.).

Razvojna psihologija, psihoanaliza in duhovne tradicije imajo danes skupno točko - vse tri vede razumejo človekov potencial enako, to je, da se človek rabi zaceliti in postati celostno delujoče bitje. To pomeni, da razvije svoj potencial, to pa pomeni, da ozavesti dele sebe, ki jih je zanemaril ali odcepil, in jih lahko naprej razvija in neguje. Biblično rečeno bi to pomenilo, da živi svoje talente in darove, humanistično rečeno to pomeni, da se aktualizira, krščansko rečeno to pomeni, da se sprejme sebe takeg kot je in je v svojem srcu miren in zadovoljen, vzhodnjaško rečeno pa to pomeni, da je predelal akumulirano karmo. Če oz ko se to zgodi človek odpravi s saboterskim občutkom krivde, strahu, sramu, ki je nemalokrat posledica medgeneracijske travme. Dober psihoanalitik bo dal dobro popotnico tudi tistim, ki bi se radi bolj duhovno razvili.

 

KAKO JAZ DELAM 

Tako, da se pogovarjava. Jaz poslušam, vi pa vodite pogovor. Moja naloga je, da vam sledim in vas razumem in usmerjam kjer je to potrebno. Morebitni simptomi in težave, ki vas pripeljejo k meni, bodisi tesnoba, depresija, druge motnje ali kaj bolj specifičnega, niso nekaj, kar je napačno ali narobe ali pa bi bilo potrebno takoj in zdaj odstraniti. Nasprotno - so razlog, da ste prišli pregledati svojo dušo in način kako živite, zato ste vašim simptomom pravzaprav lahko na nek način hvaležni. Sčasoma večina njih izzveni, ne da bi se z njimi direktno ukvarjala. Pri tem pomembno vlogo igra čas, ki ga potrebujete, da simptome povežete z nezavednim dogajanjem, ki vam ga jaz pomagam ozavestiti.

V procesu se boste srečali z:

  • delo z disociacijo (utelešanje)
  • delo z deli osebnosti (notranji otrok, notranji starš, in drugi)
  • delo s sanjami
  • predelave medgeneracijske travme (predelava introjekta)
  • učenje pozornosti in čuječnosti (prepoznavanje in verbalizacia čustev)
  • učenje odnosa do realnosti - postavljanje meja, odnos do časa in denarja

 

UVODNO SREČANJE

Uvodna srečanja so namenjena spoznavanju narave vaše stiske in oceni koristi od psihoterapije. Po nekaj uvodnih urah dobite občutek kako jaz delam pa tudi malo več vpogleda in razumevanja kaj se vam dogaja. Če se strinjava, da nadaljujeva z delom, skleneva dogovor o sodelovanju.

KOMU JE NAMENJENA PSIHOANALITIČNA PSIHOTERAPIJA

Osebam, ki trpijo zaradi depresije ali tesnobe, zdravstvenih težav, ki jih ne potrjuje medicina, ali pa zaradi težav v spolnosti in na splošno v odnosih. Lahko trpite za negativno samopodobo in pomanjkanjem zaupanja do sebe in ljudi. Psihoanaliza je namenjena ljudem z osebnostnimi motnjami in ljudem, ki nimajo jasne identitete. Nekateri pridejo na psihoanalizo zaradi povodov kot so krize in izgube v družinskem, ljubezenskem ali poslovnem okolju in odnosih. Nekateri pridejo zaradi travmatičnih izkušenj v otroštvu. Mnogi pridejo po priporočilu psihiatra ali zdravnika. Veliko je tudi takih, ki se odločijo za psihoanalitično obravnavo, ker jim dosedanji načini pomoči niso prinesli trajnega učinka izboljšave. Delo na sebi s pomočjo (kvalificiranega) psihoterapevta je po mojem mnenju in izkušnjah dobra in preverjena naložba za trajno izboljšavo kvalitete življenja.